Poklican za osebno življenje z Bogom
Stara modrost pravi, da človek obrača, Bog pa obrne. V resničnost tega reka smo se lahko prepričali na četrti dan svetega misijona,
5. novembra zvečer, ko smo prisluhnili pričevalcem:
patru Luki, sestri Mojci, p. Blažu ter zakonskemu paru Poloni in Primožu.
Skupno jim je to, da so, razen mladega para, sprejeli življenjsko usmeritev po daljšem tavanju in iskanju smisla.
Nekdo je v letih odraščanja videl svojo pot v slikarstvu, drugi je padel v mrežo droge in alkohola, s. Mojca se je usmerila v študij
biologije in videla svojo prihodnost ob možu in družini.
Polona in Primož sta kljub nasprotovanju staršev zaradi njune rosne mladosti vztrajala v ljubezni in prosila Boga, naj jima pokaže pravo pot.
Poročila sta se, ko še niso bili zagotovljeni materialni pogoji — končan študij, delo, stanovanje.
Izvedeli smo, da so v nekem trenutku, bodisi po nekem znamenju, osebi ali dogodku vsi doživeli srečanje z Bogom. Odločitve so zorele počasi,
vmes so bila omahovanja, vzponi in padci, vera in dvom, dokler ni dozorel sklep. Vzponi in padci jih spremljajo tudi sedaj, bodisi v skupnosti
posvečenih bodisi v družinski skupnosti, kjer z božjo pomočjo vedno znova gradimo medsebojne odnose.
Sestra Mojca je svoje pričevanje zaključila z besedami:
»Kakršen je moj odnos do Boga, takšen je moj odnos z ljudmi.« Naj bodo te besede vzpodbuda tudi nam.