Vera ali vedeževanje
V soboto, 3.11.2012, nam je spregovoril g. Martin Šuštar. Govoril je o svojem mladostnem iskanju smisla življenja in preizkušanju v
jasnovidnosti, bioenergiji, različnih metodah napovedovanja prihodnosti od astrologije, nihala in kartomancije.
Opozoril je, da je v našem življenju prisotno še veliko poganskih ostankov: od manj nevarnih, kot so trkanje na les, črna mačka, dimnikar-gumb ipd.,
pa do tistih usodnejših, kot je klicanje duhov. Te stvari nam ponujajo duhovnost, verovanje in iskanje smisla življenja, ne da bi morali pripadati
organizirani in institucionalizirani verski tradiciji.
Opozoril pa je na past: tudi če kdo to počne dobronamerno, ker želi ljudem pomagati in jih potolažiti, jim v resnici škodi. S tem nas oropa
svobodne volje. Vedeževalci in napovedovalci prihodnosti nas ne osvobajajo, temveč le podaljšujejo našo agonijo. Pogosto nas vodijo v neaktivnost
in v nesprejemanje lastne odgovornosti (npr.: Saj je že s položajem lune in planetov ob mojem rojstvu vse določeno. Čemu bi se potem trudil?).
Z nekaterimi dejanji, kot je klicanje duhov ali celo klicanje hudiča, se direktno odvračamo od Boga.
Čudeže — stvari, ki jih ne znamo racionalno pojasniti — so delali tudi preroki. Veliko čudežev je naredil
Jezus Kristus in pozneje različni svetniki. Razlika je v tem, da so bili ti čudeži Božje delo. Čudeži so se zgodili po Božji volji in ne
po volji prerokov in svetnikov. Ko ljudje želijo narediti čudež, ki ni po Božji volji, zaidejo v področje magije ali čarovništva in pri tem se samo
oddaljujejo od Boga.
Zato nas Sveto pismo vedno znova svari pred magijo.
Lep zgled najdemo v 5. Mojzesovi knjigi
(5 Mz 18, 10-14):
Naj se ne najde pri tebi nihče, ki bi sina ali hčer žrtvoval v ognju, ki bi opravljal vedeževanje, zarotoval, razlagal znamenja ali čaral ali
izgovarjal uroke ali klical duhove umrlih …
Tudi prerok Izaija se posmehuje čarovniški moči Babilona
(Iz 47, 9 in 12-14).
V novi zavezi pa beremo v Pismu Galačanom, katera početja so slaba
(Gal 5,19-21):
nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje … in katera so dobra
(Gal 5,22-25):
ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvestoba …
Kot kristjani moramo torej opustiti nezdravo radovednost glede naše prihodnosti. Vsakodnevne skušnjave bomo najlaže premagali z redno molitvijo, redno spovedjo in rednim obhajilom. Zaupati moramo božji previdnosti, verjeti v božjo milost in ljubezen.