Zgodovina župnije Sežana
Sežana se lahko pohvali s častitjivo starostjo, saj prve pisne omembe segajo v 11. stoletje.
Vendar pa dolgo ni bila več kot le nepomembna vasica. Njen pomen se je nekoliko povečal,
ko je fevdalni gospodar Ludvik Petač preselil sedež svoje uprave v Sežano. Pravi razcvet pa je
mesto doživelo po dograditvi železniške proge Dunaj-Trst.
Prva omemba
V knjigi
Das Land Goerz und Gradisca pisatelj baron Czoernig našteva vasi, ki jih je benediktinska opatija Rosazzo v Furlaniji
ob svoji ustanovitvi dobila v dar od goriških grofov Majnharda, Markvarda in Henriha. V ustanovni listini iz leta (okoli) 1060 je omenjena
tudi vas
Cesana. To je verjetno najstarejša omemba Sežane v zgodovinskih listinah. Isti vir omenja tudi druge kraške vasi:
Siriacha (Žirje), Merzana (Merče), Danna (Dane), S. Maria sub castro Cesane (Šmarje pri Sežani), S. Crux (Križ), Godina (Godnje),
Gabraviz (Gabrovica), Pliscavitz (Pliskovica), Goriano (Gorjansko) …
Razvoj Sežane
Lastniki Sežane, pa tudi velikega dela Krasa, so bili dolga stoletja grofje iz rodbine
Petač (tudi: Petazzi), ki so živeli
na gradu
Završnik (tudi: Schwarzenegg, v starih listinah: Sworznech).
Leta 1713 so v tolminskem puntu uporni kmetje zažgali graf Završnik. Ruševina gradu stoji nad vasjo
Podgrad pri Vremah.
Po tem dogodku je fevdalni gospodar Ludvik Petač
preselil sedež svoje uprave v Sežano in s tem pospešil njen razvoj.
Kljub temu Sežana vse do 19. stoletja ni bila samostojna župnija, bila je podružnica (kuracija) župnije Povir. Imela pa je svojo cerkev.
Na kraju, kjer se sedaj dviga sežanska farna cerkev, je do leta 1878 stala
stara kuracijska cerkev posvečena sv. Martinu škofu.
Nastanek župnije
Leta 1857 je bila dograjena železnica Dunaj-Trst, kar je bilo za razvoj Sežane
odločilnega pomena. Prebivalstvo je močno naraslo. Leta 1862 se je
kuracija Sežana ločila od materinske župnije v Povirju in postala samostojna župnija.
Ustanovno pismo je z dne 16. novembra in 27. decembra 1862.
Podpisal ga je tržaški škof Jernej Legat.
Dotedanji kurat Jožef Koman je bil
izvoljen za prvega župnika.
Sežanska občina se je obvezala, da bo skrbela za stanovanje župnika in kaplana,
župljani pa so se obvezali, da bodo župniku dajali bero v pšenici, ajdi in vinu,
zato je škofijstvo dovolilo, da občinarji župnika
volijo.
Umestitev župnika Komana je potekala dne 25.1.1863 – in to
v slovenskem jeziku, kar
je bilo v tistem času vse prej kot običajno. Za uporabo slovenščine gre vsa zasluga
tržaškemu škofu Legatu, ki je bil Slovenec.
Narodna zavednost Sežancev se je kazala tudi na drugih področjih, saj so leta 1870
priredili v Sežani odmeven čitalniški tabor.
Povečanje cerkve
Že leta 1872 je župnik Jožef Koman poročal škofijskemu ordinariatu, da je
cerkev v Sežani premajhna, da je kot stavba v slabem stanju, in je
zaprosil dovoljenje za zgraditev nove cerkve. Zaradi pomanjkanja sredstev je prvi načrt
propadel. Kmalu pa je dozorel nov načrt:
staro cerkev
naj bi prezidali tako, da bi iz nje nastala srednja
ladja povečane cerkve, dozidali naj bi dve stranski ladji in povečali prezbiterij.
Po zagotovitvi potrebnih sredstev (župnija je prodala travnik pod
sežansko Planino in nekaj državnih obveznic ter začela s pobiranjem
prostovoljnih prispevkov) je tržaški škof Jurij Dobrila dne 2.7.1878 dovolil
razširitev cerkve.
V času prezidavanja stare cerkve je služba božja potekala v šmarski podružni
cerkvi in v kapeli na pokopališču. Zaradi tehničnih problemov so se dela precej zavlekla.
Šele dne 11.11.1879, na praznik svojega patrona, je bila
nova župnijska cerkev
blagoslovljena. Blagoslov je po pooblastilu izvršil domači župnik Jožef
Koman. Pozneje je bil podaljšan prezbiterij ter predelan veliki oltar in
na belo nedeljo 1883 je tržaški škof Ivan Nepomuk Glavina predelano in
povečano cerkev posvetil.
Povsem dovršena pa je bila cerkev šele leta 1889. Tisto leto je bila nad
glavni vhod vzidana spominska plošča z besedilom GLEJ DOM BOŽJI! –
DODELAN 1889. Ta plošča je v času fašizma doživela
zanimivo usodo.
Prva in druga svetovna vojna
Po prvi svetovni vojni je naša župnija (skupaj s celotno Primorsko) zamenjala
gospodarje: Avstroogska se je umaknila, prišla je Italija. Že kmalu po vojni se
je v Italiji razbohotil
fašizem, ki za Slovence ni pomenil nič dobrega. Slovenščina
ni bila več zaželena in slovenske intelektualce so začeli preganjati. Dotedanji
sežanski župnik je bil za fašiste nesprejemljiv, ker je bil preveč narodno zaveden,
zato so mu odrekli državljanstvo. Za novega župnika je bil
izvoljen Jožef Glažar, ki je bil sicer tudi
Slovenec, a se je zdel Italijanom sprejemljivejši, ker ni bil tako odločen.
Po drugi svetovni vojni se je Sežana znašla na ozemlju, za katero so se še
precej dolgo pogajali. Nova meja med Slovenijo (Jugoslavijo) in Italijo je bila dokončno
postavljena šele leta 1948.
Od takrat naprej se Sežana hitro gospodarsko razvija. Leta 1952 je tudi uradno postala
mesto in danes velja za središče slovenskega Krasa. Ta razvoj je bil povezan
s priseljevanjem delavcev, ki so bili pogosto ateisti, muslimani ali pravoslavni.
Zato je delež rimokatolikov v današnji Sežani precej nizek.
Po drugi svetovni vojni so se začele preoblikovati tudi
škofijske meje. Sežana je prej ležala v tržaški (oziroma tržaško-koprski) škofiji.
Po priključitvi Primorske Sloveniji (Jugoslaviji) je šele
v letu 1977 ponovno zaživela samostojna
koprska škofija
in od takrat naša župnija spada v to škofijo.
Sežana v 21. stoletju
V letu 2001 je v gospodarskem svetu župnije prevladalo mnenje, da se je treba
čim prej lotiti popravila strehe župnijske cerkve. Širšemu krogu ljudi je ta namera
postala znana ob Miklavževem koncertu leta 2001, ki je pomenil tudi začetek
zbiranja sredstev.
Spomladi leta 2002 je bila izvedba del zaupana J. Ozbiču, s.p., kot
najustreznejšemu ponudniku.
Dela so potekala celo poletje 2002 in so zajemala:
razkrivanje in polaganje nove strešne kritine, izdelavo streh in stropov na stranskih
ladjah, zamenjavo dotrajanih lesenih gred in obnovo stropa na glavni ladji in prezbiteriju,
izdelavo novih žlebov itd.
V času, ko se cerkve ni dalo uporabljati, so bile večerne maše v pokopališki kapeli,
nedeljska dopoldanska maša pa kar na prostem za cerkvijo (razen trikrat, ko smo se pred
dežjem umaknili v podružnično cerkev v Šmarje).
Sledilo je še dolgotrajno čiščenje cerkve. Slavnostni zaključek del smo praznovali
s slovesno mašo na Martinovo nedeljo, 10.11.2002. Žal se je že po nekaj mesecih izkazalo, da je
nova strešna kritina defektna, in septembra 2006 jo je bilo treba ponovno zamenjati.
Koprski škof Jurij je novembra 2017 izdal Odlok o preureditvi župnij Škofije Koper. Po tem odloku je
župnija Povir od 1. januarja 2018 naprej pridružena župniji Sežana.
Predstavitev župnije Sežana
Župnija Sežana leži na slovenskem Krasu. Središče župnije je mesto Sežana.
Preberite več …
Utrinki iz zgodovine
Še nekaj dodatnih zgodovinskih zanimivosti iz zbirke "Primorski mozaik".
Gre za kratke novice, ki je v letih po drugi svetovni vojni zbral Albin Kjuder, župnik v Dutovljah.
Preberite več …
Župnijska cerkev
Sežanska župnijska cerkev je dobila svojo sedanjo podobo leta 1889.
Preberite več …
Sveti Martin
Sežanska župnijska cerkev je posvečena svetemu Martinu iz Toursa.
Preberite več …